Mojca Zlokarnik | NESLIŠNO

Mojca Zlokarnik, Neslišno, 15. 9. – 22. 10. 2005

Mojca Zlokarnik je ena redkih med umetniki, ki ustvarjajo v tehniki linoreza. Linorez skupaj z jedkanico, akvatinto in lesorezom uvrščamo med klasične grafične tehnike. V tehniki linoreza ustvarja že nekaj let in v tem času je korenito preizkusila in izrabila verjetno večino možnih pristopov k sami tehniki in izrabi le-te za doseganje končnih učinkov – odtisov. Bistvena inovacija, ki jo je umetnica vpeljala v tehniko linoreza, pa je uporaba slikarske barve. Ta v nasprotju s prevladujočo enobarvno oziroma črno – belo grafiko (če izvzamemo sitotisk) omogoča uporabo zelo bogate barvne lestvice. Istočasno sama osnovna plošča linoleja omogoča ostro konturno risbo ter reliefne učinke t.i. slepega tiska v končnem odtisu. Vsebinsko osnovno prizorišče predstavljajo pejsaži, ki jih naseljuje poenostavljena figuralika. Preprosta risba motivov, ki jih črpa iz neposredne okolice in narave, se vpenja v barvno določena atmosferska prizorišča. V preteklosti so motivno prevladovali rastlinski motivi – trave, cvetje, listje, v zadnjih dveh letih pa umetnica poleg predvsem abstraktnih grafik upodablja predvsem motiv rok in nog. V Galeriji Krško sta razstavljena cikla Biti tu (2004, linorez) in serija grafik z naslovi, kot so Roke, Čas, Tišina (2005, linorez). Fragmentarne podobe stopal se sekvenčno vrstijo v atmosferski krajini, kot da bi poskakovale ali lebdeče plavale. Stopalo je simbol prihajanja in odhajanja, in v številnih simboličnih konotacijah lahko predstavlja tudi sredstvo »prizemljenosti« v smislu telesne manifestacije, lahko simbolizira tudi socialne vezi. V kompozicijah Mojca upodablja prav tako pripovedno bogat motiv rok, v specifičnih kretnjah oziroma držah. V vseh civilizacijah je z večjo ali manjšo subtilnostjo prisotna govorica rok, kretenj in drž, ki se odraža na vseh nivojih človekovega bivanja – tako v vsakdanjem življenju kot v religioznih in ezoteričnih sferah. Mojco privlačijo znanja vzhodnih civilizacij in morda bi mdr. Navdih upodabljanja motiva rok lahko izhajal iz muder (t.j. določenih kretenj, ki manifestirajo in istočasno razvijajo določena duševna stanja) ali iz obrednih plesov jugovzhodne Azije, v katerih, tako kot v likovni umetnosti, medsebojni položaji dlani in prstov  simbolizirajo duševno stanje. Zdi se, da upodobljene roke v teh neslišnih prizorih skušajo ujeti oziroma zadržati nekaj, vsaj v zemeljski zavestni bivanjski obliki tako izmuzljivega, kot je čas … Umetnica tako s preprostimi narativnimi simboli, z originalnim likovnim izrazom, na zelo subtilen, lahkoten in igriv način hkrati reflektira intimno izpoved soočanja s temo smisla duhovne eksistence, ki se slejkoprej  dotakne vsakega izmed nas. 

Mojca Zlokarnik (1969, Ljubljana) je 1993 diplomirala na oddelku za slikarstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost, v razredu prof. Metke Krašovec ter pod njenim mentorstvom nadaljevala podiplomski študij slikarstva. 1998  je končala magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, New Yorku in v Bolgariji. Za ustvarjanje v grafiki je prejela več nagrad. Živi in ustvarja v Ljubljani. 

Kustosinja in besedilo: Katja Ceglar

Organizator in producent: Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Krško, zanj: Tatjana Avsec

Koproducent: Občina Krško

Fotografije: Fototeka Galerije Krško

Medijski odzivi: 

Ceglar, K. (dec 2005). Mojca Zlokarnik: Neslišno : Galerija Krško 15. septembra – 22. oktobra 2005. Rast, 16(6), 659-660.

Markelj, M. (22. september 2005). Prva razstava v obnovljeni galeriji. Dolenjski list, s.d.(s.d.), s.d.

Galerija Krško 19.00: Mojca Zlokarnik – Neslišno. (15. 9. 2005). Delo, s.d.(s.d.), s.d.

B. D. (29. 9. 2005). Obnovljena Galerija Krško. Savaglas, 6(142), 6.